Abortion (Nuer) - Dapjɔ̱ɔ̱r

Ruët mi /ken car la tuɔkɛ kä mään rɛy runikiɛn diaal. Ɛ nuth kä pek in ruet rɛy Aɣɔthɔ̱ra̱lia /ka̱nɛ car. Tha̱a̱ŋ mään ca kuany ni ɣöö bikɛ te gaat, kä kɔ̱kiɛn ca kuany ni ɣöö ba ruët jakä guut kɛ dapjɔ̱ɔ̱r.

Ɛŋu ɛ da̱pjɔ̱ɔ̱r?

Dapjɔ̱ɔ̱r gɔa ɛ mi ca rialikä kɛ ta̱a̱ duël wal in jak ruët kä guut. Jɛn inɔ bä luɔtdɛ päärɛ cetkɛ ‘ŋukdɛ’ kiɛ ‘käpcuɔ̱ŋ ruetdä’. Jɛn pek mi cop kɛl wi̱kä diɔ̱ɔ̱k kɛ ruet ɛ mi /ka̱n car min ba cu gut.

Kä dapjɔ̱ɔ̱r ɛ ŋuɔ̱t rɛy Aɣɔthɔ̱ra̱lia?

Dapjɔ̱ɔ̱r rɛy Aɣɔthɔ̱ra̱lia ba ŋuɔ̱t ɛni mi ca gɔa̱r pi̱ny kärɔa ɛ ra̱m mi däktör kiɛ ram ci ta̱a̱ puɔlä pua̱a̱ny gɔ̱r mi ci thuɔ̱k thi̱n. Duŋni ɣöö ŋuɔ̱t dapjɔ̱ɔ̱rä gua̱cɛ kä walayɛni̱ kɛnɛ wi̱i̱c (c.k. ŋuɔ̱t in larɛ tuɔkɛ idi kä ɛ nɛy min de män tekɛ duɔ̱ɔ̱p mi lät kɛnɛ dapjɔ̱ɔ̱r).

Luɔ̱tni kɛ dapjɔ̱ɔ̱r

Dapjɔ̱ɔ̱r ɛ mi la kuany raan kärɔa. Jɛn ɛ la mi la bum lärɛ. Ti̱ti̱ kɛ luɔ̱tni ti ŋuan kä jin kɛ ɣöö ɛŋu mɔ curi kuanyni dapjɔ̱ɔ̱r. Ɛ cieŋ ɛ kɛn luɔ̱tni titi, mi jin go̱o̱ri ɣöö bi ruëtdu jakä guut, ta̱a̱dɛ biɛ ku mɛk ni̱ ji̱n.

Dup da̱päjɔ̱ɔ̱r

Ti̱ti̱ kɛ kɛn dup da̱päjɔ̱ɔ̱r da̱ŋ rɛw: Dapjɔ̱ɔ̱r waal kɛnɛ dapjɔ̱ɔ̱r kɛ reet. Kɛn dia̱l la puɔlkɛ kä la wäkɛ ko̱k.

Dapjɔ̱ɔ̱r waal

Ɛn dapjɔ̱ɔ̱r waal luɔtdɛ ni ma̱th wa̱a̱l mi bi käm gatkä raar no̱o̱ŋ. Nɛmɛ ɛ duɔ̱ɔ̱p mi la tëë thi̱n amäni̱ juɔkni bäŋuan ruetdä.

Mi ji̱n ci dapjɔ̱ɔ̱r kɛ ma̱th waal, jin la naŋi thaak ti ŋuan rɛy cucä mi bɛc jiɛcdu ɛlɔ̱ŋ, duŋni ɣöö ɛn bɛc la cuŋɛ nikä kɛɛl niɛ gua̱th in ciɛ ka̱m raar. Däktöru bɛ ji cu gɔ̱a̱r waal ti bum ti̱ jakɛ bɛcdɛ kä kɔ̱c. Jin bi ta̱a̱dɛ cu wä cuɔt kɛ rialikä cieŋ.

Dapjɔ̱ɔ̱r retdä

Mi ji̱n ci tek pek mi leny juɔkni bäŋuan ruetdä, jin /cuɛ go̱r ɛnɣöö bi dapjɔ̱ɔ̱r lɛl kɛ ma̱th waal, ji̱n dɔ̱ŋ mi cu kuany ni ɣöö bi dapjɔ̱ɔ̱r lɛl kɛ reet kɛ ɣöö /ci de lɛ naŋ ni duɔ̱p in nhiamdiɛn.

Dapjɔ̱ɔ̱r retdä ni ciaaŋ la la̱tkɛ jɛ kɛ cäŋ mi ca mat piny.

Mi ji̱n lätni dapjɔ̱ɔ̱r retdä kɛɛliw ɛ mi te rɛydɛ kɛ tuɔ̱m kɛ anaedhthetik (niɛ wa̱nɔ bi yic te ni̱n), jin /thiɛlɛ bɛc mi bi lɛ jek. Duŋni ɣöö ji̱n bi tëë rɛy cucä rɛy nini̱ ti tɔt kɛ kɔrɛ. Mi ɛ dapjɔ̱ɔ̱r retdä tëë kɛ ji̱ mɔ kɛ aniɛdhthëtik mi thi̱a̱k kɛ ji mɔ, jin derɛ tëë kɛ bɛc cucä jiɛc jek ɛ määth rɛy gua̱th dapjɔ̱ɔ̱rä.

Jɛn bä caam jiɛc la tëë thi̱n kä bɛ̈cdɛ cetdɛ kɛ ben buɔth kɛ kɔr ni̱n ti tɔt.

Kɛ thuɔ̱k bɛcä, jin derɛ ti lëthlëëth math, waal tin woc bɛc duɔ̱ɔ̱rä kä bi cu tekɛ lɔ̱ɔ̱ŋ.

Mi ji̱n ci tekɛ bɛ̈c mi di̱i̱t, ruacni kɛ Däktöru.

Kä ɛ nɛy bi kulɛ loc rɛy lätni ku tin wän tɔ̱?

Jin bi loc rɛy lätniku tin wän kɛ kɔr ca̱ŋ in jeki̱ puɔ̱nydu cɛ pual kɛnɛ ɣöö ci cärku pual. Duŋni ɣöö kɛ kɔr juɔkä kɛl ɛ wä kä rɛw, ji̱n lo̱k ti̱ti̱:

• Ka̱p ti thiɛk, la̱t tetni kɛnɛ lät ti jakɛ puɔ̱ny kä cuc.
• Luɔ̱m, lätni̱ nyinä leerä kɛ läth ɛni duɔ̱ɔ̱r muuru.
• Puaak kɛnɛ wädu kɛt.

Titi̱ kɛ kɛn tin nyoth kɛ ɣöö ci ta̱a̱du rɔ gɛr:

• gër ciɛŋä
• päl ŋɔa̱kni ruëy kɛ pɛ̱ɛ̱th
• diɛɛr.

Kä ɛ pek mi nin idi̱ naŋ dapjɔ̱ɔ̱rɛ?

Ɛn min pek in naŋ dapjɔ̱ɔ̱rɛ la di̱tdɛ kä:

• Kɛn dup dapjɔ̱ɔ̱rä
• Ka̱th in ci ruëtdu cop thi̱n
• Gua̱a̱th bi dapjɔ̱ɔ̱r kɛ lɛl thi̱n (c.k duel-waal kumɛ kiɛ praibet kilinik)
• Mi jin ro̱ŋi̱ kɛ jek Medikɛrä
• Mi ji̱n te kad pualä puɔ̱ɔ̱ny mi rɛli̱.

Mi jin te kad Medikɛ̈ɛ̈rä kä guili̱ kilinikni jikiɛn:

• Dapjɔ̱ɔ̱r kɛ ma̱th waal naŋɛ pek mi $100 ɛ wäkä $500
• Dapjɔ̱ɔ̱r kɛ reet naŋɛ pek mi $400 ɛ wäkä $600.

Tha̱a̱ŋ kilinikni kiɛ duel-waal nɛɛni diaal kuiy pek in thöpkɛ. Mi lutdɛ rɔ ji, dɔ̱ŋ derɛ cu/thiɛl mi naŋɛ. Däktöru bɛ ji cu jakä ŋäc ŋɔaani ti ŋuan.

Kä ji̱n go̱o̱ri jäkni gua̱th dɔ̱diɛn kɛ kui dapjɔ̱ɔ̱rä?

Jin thiɛlɛ jäkni gua̱th dɔ̱diɛn mi go̱o̱ri̱ kä kimdu a laar cäŋ dapjɔ̱ɔ̱rä – thiɛlli rɛy Wɛthɛrɛn Aɣɔthɔ̱ra̱lia gua̱th in thieec ŋuɔ̱tdɛ thi̱n.

Kä ji̱n go̱o̱ri cuum ɛ ŋot /keni̱ dapjɔ̱ɔ̱r ni lɛl?

Ji̱n mi /thiɛlɛ cuum mi bi̱ go̱r, duŋni ɣöö la të thi̱n mi dɔ̱ŋ jin deri ruac ran go̱r kiɛ kɛ ŋäc lääri ti ŋuan.

Lääri̱ ti ŋuan

De̱ri läär mi ro̱ŋ je̱k kɛ kui̱ Dapjɔ̱ɔ̱r kä ki̱mdu kiɛ gua̱th puɔ̱lä pua̱ny mään min tëë rɛy dhɔa̱r, lät luɔ̱m kiɛ tɔ̱c mi tëë pua̱l pua̱ny kɛnɛ la̱t kappa da̱pä cuɔ̱ŋ kiɛ Lät Puɔ̱lä pua̱ny Aboriginal kɛnɛ Torres Strait Islander.

Ji̱n bä de̱ri lääri̱ ti ŋuan ŋa̱c kä ja̱lu ciaŋ kɛ manädhämɛni titi.

• MSI Aɣɔthɔ̱ra̱lia (mëë ci kɔnɛ Marie I̱thtöpɛth Aɣɔthɔ̱ra̱lia)

• 1800Maiɣɔpcinikä (Vic)

• Gaatkɛ ti Mɛkɛ (QId)

• Tɛlɛpoon Mëk Ruetdä (NSW)

• Thäntɛr Cuɔ̱m Ruetdä (SA)

Kɛ lääri ti ŋuan, kuak kɛnɛ jäkni, guil jeanhailes.org.au/health-a-z/sex-sexual-health/abortion.